Brogovita (Viburnum opulus L.)

Bot. družina: Adoxaceae

Brogovito so zanesli tudi v Severno Ameriko, kjer je zdaj splošno razširjena. Najbolj ji ustrezajo dobro odcedna in stalno vlažna tla, sicer pa uspeva tudi na drugih podlagah.

Ustrezajo ji tako sončna kot tudi senčna rastišča, dobro pa prenaša tudi mraz.

Brogovita običajno raste kot grm in doseže višino med 4 in 5 m.

• Lubje je temno rjave barve je hrapavo in na malo lisasto.
• Listi so na veje nameščeni nasprotno, sestavljeni pa so iz treh lističev in so na prvi pogled podobni listom nekaterih vrst javorja. V dolžino merijo med 5 in 10 cm. Baza je zaobljena, robovi pa nazobčani.
• Cvetovi so zbrani v bele češulje, ki v premeru merijo med 4 in 11 cm in se razvijejo na koncu vej. Češulje so sestavljene iz zunanjega pasu neplodnih cvetov, ki v premeru merijo med 15 in 20 mm. V sredini češulje so manjši, plodni cvetovi. Drevo cveti zgodaj spomladi.
• Plodovi brogovite so v majhnih količinah užitni, če pa jih zaužijemo preveč, lahko povzročijo bruhanje in drisko. Zaradi kislega okusa so najbolj primerni za kuhanje marmelade.
• Skorja drevesa vsebuje učinkovine, ki lajšajo krče gladkega mišičja, zaradi česar so jo v preteklosti ponekod uporabljali za lajšanje porodnih krčev.