Divja češnja (Prunus avium L.)

Bot. družina: Rosaceae (rožnice)

Najboljše uspeva na odprtem saj je izrazito svetlo ljuba vrsta. Raste predvsem na srednje globokih do globokih, apnenčastih in ilovnatih tleh.

Divja češnja zraste do 25 m visoko in običajno ne preseže 0,8 m v premeru.

• Lubje je rjavo-siva ali svetlosiva in tanka. Je gladka in posejana z lenticelami. Pri starejših drevesih se lubje lušči v trakovih, skorja pa razpoka.
• Cvetovi so bele barve in združeni v sedeče kobule po tri.Cveti aprila in maja ter se istočasno olista
• Plodovi dozorijo sredi poletja in so manjši kot pri domači češnji.
• Listi so enostavni, podolgovati in eliptični. Dosežejo dolžino do 12 cm. Na vrhu peclja sta dve jasno vidni rdeči žlezi.
• Les divje češnje dosega visoke cene, saj je zaželen za izdelavo furnirja, pohištva in glasbil. Je rdečkasto rumen ali rdečkasto rjav.Plodove divje češnje lahko uživamo surove ali pa naredimo marmelado, kompot, sok, liker, vino, žganje, sladice. Plodovi pomagajo pri srčnih in ledvičnih boleznih in arteriosklerozi. Čaj iz pecljev lajša artritis in revmatizem. Smola lajša težave s kašljem.