Navadna mačja meta (Nepeta cataria L.)

Bot. družina: Lamiaceae

Mačja meta je svoje ime dobila po tem, da njen vonj privlači mačke. Korenine in listi imajo značilen vonj mete.

Domovina rastline je Kavkaz, danes pa je razširjena vse od Kitajske do južne Evrope.

Je zelo odporna na mraz, najbolje pa uspeva na polsenčnih legah v prodnati zemlji.

Mačja meta zraste od 39 do 60 cm v višino, odvisno od sorte.

• Mačja meta ima modro zelene liste z značilno aromo.
• Cvetovi se odpirajo od pozne pomladi pa vse do jeseni, še posebno, če jo po prvem cvetenju porežemo. Cvetovi so različnih odtenkov modre, lahko pa tudi beli ali rožnati.
• V preteklosti so mačjo meto izjemno cenili v ljudskem zdravilstvu. Iz nje so kuhali čaj, izdelovali tinkture in olje. Olje, pridobljeno iz te rastline naj bi odganjalo komarje. Mačja meta sicer deluje pomirjevalno, učinkuje proti krčem, povečuje telesno temperaturo in znojenje, zaradi česar se uporablja za zdravljenje prehladov in razdraženosti želodca. Sveži listi se v kulinariki uporabljajo za mehčanje mesa in za pripravo marinad.