Navadni češmin (Berberis vulgaris L.)

Bot. družina: Berberidaceae

Navadni češmin je trnat listopadni grm, ki raste po gozdnih obronkih, mejah, kamnitih gričih in vrtovih po osrednji in južni Evropi, severozahodni Afriki in zahodni Aziji. Kasneje so ga zanesli tudi v severno Evropo in Severno Ameriko. Lahko zraste do 4 m visoko. V Sloveniji cveti od aprila do junija.

• Ima nabrazdano rumenkasto sivo skorjo in rumen les.
• Listi so majhni, ovalne oblike, dolgi med 2 in 5 cm ter široki med 1 in 2 cm. Rob listov je drobno nazobčan, poganjajo pa v šopih po 2 do 5.
• V zalistjih so rumena grozdasta socvetja, sestavljena iz cvetov premera od 4 do 6 mm.
• Po oploditvi se iz cvetov razvijejo škrlatno rdeče ali rožnate valjaste jagode dolge med 7 in 10 mm ter široke med 3 in 5 mm. Dozorijo pozno poleti ali v jeseni in so užitne.
• V ljudskem zdravilstvu so čaj ali sirup iz plodov navadnega češmina uporabljali za zdravljenje respiratornih bolezni, pri raznih vnetjih in pri gripi in prehladu.